Ana Kastelec, odvetnica

Ana je odvetnica, specializirana za področje gospodarskega prava, prestrukturiranja, civilnega prava in reševanja sporov. Po šestih letih izkušenj v nekaterih naših najboljših odvetniških pisarnah, se je na začetku letošnjega leta podala na samostojno pot.


Kot študentka se je z ekipo uvrstila v polfinale najuglednejšega svetovnega pravnega tekmovanja - Jessup Moot Court, kar vse do danes ostaja najboljši slovenski dosežek. Po zaključenem študiju na Pravni fakulteti v Ljubljani, je opravila še magistrski študij na University College London. Pred začetkom odvetniške poti je delovne izkušnje pridobila v Študentski svetovalnici, na Višjem sodišču v Ljubljani in na univerzi DIU Libertas v Dubrovniku, kjer je predavala uvod v pravo.


Ko je preizkusila delo v odvetniški pisarni, ki se ukvarja pretežno z gospodarskim pravom, je ugotovila, da je to tisto, kar si želi početi. Kljub zahtevnemu delu, svoj čas vsako leto nameni tudi mentorskemu programu in dobrodelnim akcijam. Je zabavna in topla sogovornica, ki premore veliko širine tudi izven pravnih okvirjev.




1. Kaj te je pritegnilo na področje, kjer deluješ?


Dejansko sem že od majhnega vedela, da želim biti pravnica. Ne spomnim se točno, kdaj se je ta želja porodila, spomnim pa se, da sem že kot otrok argumentirano zastopala vsakega člana družine, ki sem ga v neki situaciji prepoznala kot žrtev. Predvsem starejši brat je bil pogosto deležen moje »obrambe«.


2. Kaj ti je najbolj všeč pri tvojem delu?


Predvsem to, da gre za poklic, v katerem ni rutine, v katerem si vsak dan soočen z novimi izzivi in ki zahteva veliko kreativnosti. V tem oziru nisem nikoli razumela ljudi, ki odvetniški poklic ocenjujejo za dolgočasnega. Zame je vse prej kot to. Večina stvari, s katerimi se ukvarjam, je kompleksnih, kar pomeni, da to pogosto terja precej razmisleka, pa tudi domišljije, če želim stranki pomagati, da pride do rezultata, ki ga želi. Pri samih pogajanjih ali zastopanjih na sodišču te veščine pridejo še toliko bolj do izraza. Všeč mi je tudi delo v večji ekipi, kjer je poseben izziv tudi uravnavanje medosebnih odnosov in mentoriranje mlajših kolegov. Nenazadnje pa je tudi odvetništvo posel, kar pomeni, da moramo ravno tako obvladati veščine podjetništva pri prodaji svojih storitev – čeprav smo pri tem zaradi Zakona o odvetništvu relativno omejeni in se, med drugim, ne smemo neposredno oglaševati na trgu. Skratka, gre za zelo dinamičen poklic, v katerem so pogosto tudi trenutki, ki spominjajo na serije Suits ali Ally McBeal (čeprav ne tako pogosto, kot si mlajši kolegi radi predstavljajo).


3. Kaj je trenutno tvoj največji izziv?


Vsakodnevni izziv je nedvomno lovljenje ravnotežja med delom in prostim časom. Ta izziv je vseživljenjski in se z njim sooča marsikdo. Sicer pa se v letu 2021 lotevam večjega poklicnega projekta oziroma spremembe, tako da je to nedvomno tisto, kar bo največji izziv. Ampak hkrati tudi poklicno gledano največje veselje :)


4. Kaj zate pomeni uspeh?


Zame je uspeh, če si življenje uspem krojiti tako, kot čutim, da mi prinaša zadovoljstvo in samouresničitev. Vsekakor za tisto najbolj pomembno v življenju štejem medosebne odnose in družino, vendar je hkrati zame izjemno pomembno, da opravljam tudi poklic, ki me izpopolnjuje in do katerega čutim strast. In tu potem pridem do tiste težave z lovljenjem ravnotežja, ko poskušam v 24 ur spraviti čim več stvari, ki me veselijo. Tako da se mi zdi izjemno pomembno, da se naučimo ozavestiti trenutek in biti prisotni v trenutku, ne pa živeti samo za prihodnost in za cilje, ki si jih postavljamo. To je nekaj, kar sem uspela ponotranjiti šele nedolgo nazaj in kar vsekakor štejem za velik uspeh.


5. Kaj bi svetovala posameznicam, ki jih zanima delo na tvojem področju?


Da zaupajo vase in v svoje sposobnosti. Gospodarsko pravo sicer tipično velja za bolj moško področje in ženske v to polje običajno vstopajo z manj samozavesti. Tudi pri meni je bilo tako. Vendar skozi leta ugotavljam, da je tudi to zgolj neka ovira, ki si jo sami postavljamo v glavi. V praksi pa dojameš, da spol v večini primerov ne igra pomembne vloge. Bila sem že v veliko situacijah, kjer sem bila soočena z moškimi stanovskimi kolegi in kjer sem bila bistveno bolj uspešna od njih. Prav tako sem bila v številnih situacijah, kjer sem bila izmed polne sobe prisotnih, tako strank kot svetovalcev, edina ženska. Take situacije sem vedno dojemala z neko radovednostjo, saj je vedno zanimivo opazovati, kako različne osebe dojemajo ženske v mojem poklicu. Moram reči, da imam večinoma zelo pozitivne izkušnje in da vidim, da je na našem (tj. zahodnem) trgu postalo že precej običajno, da so ženske v mojem poklicu na vodilnih položajih. Kljub temu opažam, da si moramo ženske ta privilegij zaupanja bolj pogosto prislužiti kot moški. Osebno se mi sicer zdi, da bi to moralo veljati ne glede na spol, da si torej zaupanje prislužimo s kvaliteto svojega dela. Hkrati pa to sprejemam kot izziv, ki me vsakič znova veseli. Veseli me torej, da mi stranke zaupajo in me spoštujejo kot strokovnjaka na svojem področju. In da za to ne rabim žrtvovati svoje ženstvenosti ali kateregakoli dela svoje osebnosti.


6. Kaj je bila tvoja najboljša karierna odločitev?


Težko bi izbrala samo eno. Morda bi izpostavila to, da sem preizkusila veliko različnih pravnih poklicev, kar je nedvomno najboljši način, da ugotoviš, kaj te v praksi zares veseli. Poleg tega pa tudi to, da sem si vedno izbirala dobre mentorje. To se mi zdi ključno, saj te mentorji resnično izoblikujejo. Na trgu obstaja ogromno pravnikov, ampak sta kvaliteta in način njihovega dela zelo različna. Bistveno je torej, da si izbiramo mentorje, ki so do nas zahtevni, od nas pričakujejo veliko in nas potiskajo, da dosežemo tisto, za kar celo sami nismo vedeli, da smo sposobni. Nenazadnje pa tudi, da delijo naše vrednote; zame sta bili etičnost in humanost pri mojem delu vedno bistveni.


7. Kaj je bila tvoja najslabša karierna odločitev?


Vidim, da so to povedale že moje predhodnice in verjetno bo isto povedal vsak s podobnim pogledom na svet – ni slabe karierne odločitve. Vsaka te nekaj nauči. Tudi če te nauči, da je to nekaj, česar ne želiš početi, je to zelo koristna lekcija. Moraš pa imeti dovolj samozavesti in poguma, da neko zgodbo pustiš za sabo takrat, ko vidiš, da želiš nekam drugam. Nobena karierna odločitev ni usodna, pomembno se je zavedati, da si sami krojimo svojo prihodnost in da z dovolj poguma in trdega dela lahko dosežemo vse, kar želimo.


8. Kako nadaljuješ z učenjem in rastjo v profesionalnem smislu?


Moj poklic je tak, da sta učenje in profesionalna rast pravzaprav vsak dan »na meniju«. Osebno sem tip, ki me pridobivanje novega znanja in izkušenj zelo veseli, tako da se z veseljem lotevam raziskovanja novih pravnih področij, ki jih potem tudi tržim – tako z raznimi webinarji in predavanji za stranke, pa tudi širše, s postavljanji novih specializacij znotraj pisarne.


9. Kako se motiviraš, ko imaš težje obdobje?


Če imam težko obdobje na osebnem področju, se predvsem najprej sprijaznim s tem, da je povsem v redu, da imam težko obdobje. Zdi se mi pomembno, da si dopustimo, da občutimo tudi težje trenutke, brez mišljenja, da je nekaj narobe z nami, ker bi morali biti ves čas »srečni«. Vsekakor pa, takrat ko začutim, da je čas, zavestno usmerjam svoje misli v izhod iz težave in v pozitivno smer. Obvladovanje naših misli je bistvenega pomena za uspeh in zadovoljstvo, na vseh področjih. Na poklicnem področju pa sem se naučila bolj naporna in stresna obdobja res dojemati kot izzive. Velikokrat pravim, da v mojem poklicu sčasoma postaneš nekako odporen na stres, ne razmišljaš več o tem na tak način, ampak se enostavno spraviš v pogon. Verjetno vse predhodne podobne izkušnje prinesejo ozaveščanje, da se še tako težko ali kompleksno situacijo na koncu vedno reši. In dojameš tudi, da so tudi napake povsem običajne in človeške. Brez napak ni možno napredovati, kar pomeni, da so napake neobhodno potrebne za uspeh. Težka obdobja so torej povsem običajna, ampak nujno tudi minljiva.


10. Kdo je tvoja vzornica?

Zame je vzornica vsaka ženska, ki živi svoje življenje z integriteto, pogumom in občutkom za sočloveka. Nikoli nisem imela posebne vzornice na kariernem področju, vendar sem vedno občudovala »močne« ženske. Zame ta pridevnik pomeni predvsem žensko, ki sledi svojim sanjam, ne glede na ovire, postavljene s strani širšega ali ožjega družbenega okolja. In pa žensko, ki za doseganje tistega, kar želi, ni pripravljena žrtvovati svoje etike in svojih vrednost. In tudi ne igrati vloge žrtve. Zagotovo me je pri tem sooblikovala moja mama, ki je bila in ostaja moja prva vzornica. Osebno pri ljudeh spoštujem izključno vrednote, ki jih živijo, in zunanjih dosežkov ne štejem kot nekaj, kar človeka samoumevno naredi vrednega občudovanja.

369 views0 comments

Recent Posts

See All